Psarna Pečnikova
se nahaja samo
Živimo v dobrepoljski dolini, v vasi Podgorica, ki šteje samo 27
hiš. Hkrati tako blizu prometnih povezav in hkrati tako daleč od mestnega
vrveža. Čez cesto se vidijo obronki gozda,
idealne sprehajalne poti za naše pse.
Hiši v kateri živimo se je vedno govorilo »pri Pečnikovih«, zato
nismo dolgo premišljevali kako poimenovati psarno.
Zakaj ne bi bili tudi naši psi Pečnikovi. Psarno smo
registrirali že leta 1997.
Ljubezen do psov nas je spremljala že celo življenje, vendar smo
v svet razstav nehote zašli šele z izredno lepim novofundlancem
Nokom. Sledila mu je psička novofundlandka
Pora, iz Madžarske smo uvozili še Kessy, za njo je
prišel Badi Penton.
Pri novofundlancih se nas je držala
smola glede zdravja (slabi kolki, rak) zato smo si želeli kupiti pasmo, ki bi
bila bolj zdrava, iz strani kluba bolj pregledana, kvalitetna za vzrejo. Vse to
smo našli šele pri pasmi evrazijec.
Pred več kot 11 leti smo se odločili za nakup psa pasme evrazijec. Do takrat smo to pasmo videli samo v različnih
enciklopedijah, knjigah, revijah, prvič
pa smo evrazijca videli na razstavi psov v
Grosupljem. Takrat smo se v to pasmo zaljubili.
Prevzela nas je njegova lepota ter izredno močna navezanost na
lastnika. Od takrat naprej smo ga iskali po vseh bližnjih sosednjih državah (Nemčija,
Italija,Avstrija). Novembra 1998 so nam iz avstrijskega kluba evrazijcev ECA sporočili, da imajo leglo. Tako je 29.
12.1998 k nam prišel prvi evrazijec Chakan vom Unkenschrei,
ki pa ni bil zadnji.
Za psa pasme evrazijec lahko rečemo,
da nam sede pod kožo, potem pa v srce in ta ljubezen ostane za večno.
